"Že 30 let pritiskamo na gumb za dremež," je prejšnji teden med TED Countdown Summit o človekovem odzivu na podnebne spremembe. Prisotne je spomnil, da je zadnje poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah šesto poročilo tega 195-članskega telesa.
»Ne hodimo v zaspanosti proti pečini. Hodimo v zaspanju na minskem polju,« je nadaljeval Rockström po razpravi o Podnebne prelomne točke na Zemlji. "Tvegamo, da bomo pritisnili gumbe na vsakem koraku, ki ga naredimo."
Razkritje: Moj prevoz in vkrcanje med dogodkom TED Countdown sta bila plačana s človekoljubnimi donacijami TED-u.
Kasneje na odru TED Countdown je nekdanji podpredsednik Združenih držav Al Gore narisal grozljivo sliko trenutnega podnebnega izrednega stanja. Opozoril je na uničenje orkana Ida, rekordne temperature v letu 2020, dvig morske gladine, dolgotrajno sušo v zahodnih ZDA (in drugih delih sveta, kjer je suša povzročila negotovost s hrano) in naraščajoče požare po vsem svetu.
"Ne moremo dovoliti, da te razmere postanejo nova normala," je dejal Gore. »Ni v redu. In to je primer, zakaj ni v redu - udar strele, ki je zadel puščanje plina sredi Mehiškega zaliva«.
Gore je opozoril tudi na napovedi v zvezi z milijoni, če ne milijardami ljudi, ki se bodo zaradi podnebnih sprememb selili – posamezniki, ki so postali ali bodo postali podnebnih beguncev.
"Če bomo nadaljevali v naslednjih nekaj desetletjih, se bodo [nenaseljena območja] predvidoma razširila in milijarde ljudi bo na območjih, kjer ni varno ostati zunaj več kot nekaj ur," je dejal. Združeni narodi ocenjujejo, da bi lahko 1 milijarda ljudi bo podnebnih beguncev do leta 2050.
Na tej točki so vplivi podnebnih sprememb že prisotni in so že spremenili življenja ljudi. Toda kako se lahko vlade in korporacije odzovejo na način, ki lahko ublaži prihodnje vplive podnebne krize?
Tukaj sta dve veliki ideji govorcev TED, ki odgovarjata na vprašanje.
1. Naj viri – kot so premog in fosilna goriva – postanejo stvar preteklosti.
Naftna in plinska podjetja nadaljujejo s svojim starim delom in temu ni videti konca. Kot zabeležen prejšnji teden, Shell je delil a strategijo, da do leta 2050 postane podjetje z ničelnim neto, vendar še vedno proizvaja nafto in plin, ker »svet še vedno uporablja nafto in plin«.
Medtem ko je bil na odru, je Gore ugotovil, da gre le približno 4 odstotke naložb naftnih in plinskih podjetij v obnovljive vire energije. "In Wall Streetu pripovedujejo drugačno zgodbo," je dejal.
Zgodba, ki jo pripovedujejo Wall Streetu, je povezana z njihovim povečane naložbe v plastiko.
In med njenim govorom je kanadska podnebna borka Tzeporah Berman – mednarodna programska direktorica pri Stand.Earth in predsednica Pobuda o neširjenju fosilnih goriv — ugotovil, da vlade urejajo emisije, ne pa tudi proizvodnje fosilnih goriv. In to je problem.
"Nikoli ne bom pozabil dneva, ko sem sedel s Pariškim sporazumom in iskal besede: fosilna goriva, nafta, plin, premog," je dejal Berman. "Niti enkrat se niso pojavili v svetovnem podnebnem sporazumu."
Berman je opozoril, da če bi svet danes ustavil širitev, ima v obstoječih projektih več kot dovolj fosilnih goriv, ki jih lahko uporabi, hkrati pa upravlja postopno zmanjševanje njihove uporabe.
"To ni prehod, če še vedno povečujemo problem," je dejal Berman.
Kako torej nehamo povečevati problem? Vnesite Pogodba o neširjenju fosilnih goriv, globalna pobuda za postopno opuščanje fosilnih goriv in podporo pravičnega prehoda, ki ima rprejeli zaznamke od mestnih oblasti – Los Angelesa, Sydneyja in Barcelone, če naštejemo le nekaj – podnebnih nevladnih organizacij in posameznikov, vključno z več kot 2,500 znanstvenikov, akademikov in raziskovalcev.
"Nekatere kritike, ki jih dobivamo, so, da je prevelik, da je neizvedljiv, da bo trajalo predolgo," je dejal Berman. "Zame je odgovor: 'Nimamo časa za več istega.'"
2. Delajte z naravo in si zamislite nove podnebne rešitve.
"Razmišljamo o reševanju oceana pred plastiko, nafto in razlitjem nafte ali pred ribolovom," je povedala Susan Ruffo, višja svetovalka za ocean in podnebje pri Fundaciji Združenih narodov. "Morali bi razmišljati o tem, kako nas rešuje ocean."
Ocean nas že rešuje pred podnebnimi spremembami, ki jih ustvarjamo, saj je največji ponor ogljika na svetu – trenutno absorbira skoraj ena tretjina antropogenih emisij CO2. Torej, kako nam lahko to ogromno vodno telo dodatno pomaga pri obravnavanju vplivov podnebnih sprememb?
Najprej morajo ljudje poskrbeti zanj, da zagotovijo, da še vedno pravilno deluje. Že obstajajo dokazi, da se oceani segrevajo in zakisujejo. In dvig morske gladine je že realnost.
Ruffo je pokazal na mangrove, ki lahko vežejo med štiri do desetkrat več ogljika kot kopenski gozdoviin ostriginih grebenov kot rešitve, ki lahko zaščitijo pred obalnimi nevihtami.
"V tej novi podnebni realnosti, ki smo jo ustvarili, se bomo morali naučiti živeti z vodo in oceanom na nove načine," je dejal Ruffo. In ocean bi lahko ponudil več rešitev.
Ocean je zapleten sistem, ki zavzema 70 odstotkov planeta, vendar ga šele začenjamo razumeti. Samo za perspektivo Kartiranih je bilo 20 odstotkov oceanskega dna.
»Zunaj je še veliko več, kar bi lahko naredili in razmišljali kot podnebne rešitve, in toliko, da si še vedno predstavljamo,« je dejal Ruffo.
Vir: https://www.greenbiz.com/article/2-big-ideas-counting-down-emissions-2050-or-sooner
