McKinsey je eno največjih svetovalnih podjetij na svetu. Svetovanje pomeni prepoznavanje tveganj in svetovanje strankam, predvsem podjetjem, kako se z njimi spopasti. Ta teden, McKinsey izdal poročilo ki poskuša podati realne številke o resničnih stroških podnebnih sprememb. Do tega bomo prišli čez minuto. Morda boste želeli prijeti stol in se usesti, preden mi.
Ta objava se bo osredotočila na samo poročilo. V naslednjem članku bomo našim bralcem posredovali nekaj konteksta, ko bo svet poskušal razumeti, kaj poročilo McKinseyja pravi o stroških obravnavanja podnebnih sprememb. Pomembno je, da čeprav so številke osupljive – in kažejo na resne gospodarske motnje v življenjih milijard ljudi – so zanemarljive v primerjavi s stroški in motnjami, ki bo zgodilo, če bo svet še veliko dlje lebdel v načinu »kot običajno«.
Dobra novica je, da McKinsey ob koncu tega obdobja pretresov vidi mavrico, in sicer resnično trajnostno svetovno gospodarstvo, ki Zemlje ne uporablja kot stranišče skupnosti in v katerem je novih gospodarskih priložnosti na pretek. Sporočilo je, da obstajajo veliko bolečih prehodov pred nami, vendar jih je treba obdelati, da bo človeštvo v prihodnosti cvetelo. Za nekatere bo to most predaleč. Mnogi bodo strmeli v obraz bližajoče se nevihte in klonili pred izzivom. A to ne bo preprečilo, da jih nevihta obišče. Pravzaprav bo le še poslabšalo divjino prihajajočega vrtinca.
Verjetno najboljši nasvet, ki ga lahko damo našim bralcem, je, da sami preberete poročilo o verjetnih finančnih učinkih podnebnih sprememb. Razdeljen je na šest sklopov. Sledi sinopsis, ki ga McKinsey daje za vsakega od teh razdelkov, in povezave do raziskav, ki so potekale v vsakem od njih. Zato se namestite, udobno namestite in se pripravite na prihodnost skozi oči ljudi, katerih naloga je jasno videti prihodnost, brez političnih, družbenih ali kulturnih senčil. pripravljena Začnimo.
I. Podnebne spremembe — 6 značilnosti opredeljuje prehod neto nič
»Preobrazba svetovnega gospodarstva, ki je potrebna za dosego ničelnih neto emisij do leta 2050, bi bila univerzalna in pomembna, saj bi zahtevala 9.2 bilijona dolarjev povprečne letne porabe za fizična sredstva – 3.5 bilijona dolarjev več kot danes. Primerjalno povedano, to povečanje je enakovredno polovici globalnih dobičkov podjetij in eni četrtini skupnih davčnih prihodkov leta 2020 (poudarek dodan). Ob upoštevanju pričakovanega povečanja porabe, ko dohodki in prebivalstvo rastejo, kot tudi trenutno zakonsko določenih tranzicijskih politik, bi bilo zahtevano povečanje porabe nižje, vendar še vedno približno 1 bilijon USD.
»Poraba bi bila vnaprejšnja – naslednje desetletje bo odločilno – vpliv pa bi bil neenakomeren po državah in sektorjih. Prehod je izpostavljen tudi tveganjem, vključno z nestanovitnostjo oskrbe z energijo. Hkrati je bogata z možnostmi. Prehod bi preprečil kopičenje fizičnih podnebnih tveganj in zmanjšal možnosti za sprožitev najbolj katastrofalnih vplivov podnebnih sprememb. Prineslo bi tudi priložnosti za rast, saj razogljičenje ustvarja učinkovitost in odpira trge za izdelke in storitve z nizkimi emisijami. Naša raziskava ni projekcija ali napoved in ne trdi, da je izčrpna. Gre za simulacijo ene hipotetične in razmeroma urejene poti proti 1.5 °C z uporabo scenarija Net Zero 2050 iz Mreža za ozelenitev finančnega sistema«.
Za več informacij o tej temi, sledite tej povezavi.
NGFS na svoji spletni strani pravi: »Mreža centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) je skupina centralnih bank in nadzornikov, ki so pripravljeni na prostovoljni osnovi izmenjevati izkušnje, deliti najboljše prakse, prispevati k razvoju okoljsko in podnebno obvladovanje tveganja v finančnem sektorju ter mobilizirati glavne finance za podporo prehodu na trajnostno gospodarstvo. Njegov namen je opredeliti in spodbujati najboljše prakse, ki jih je treba izvajati znotraj in zunaj članstva NGFS, ter izvajati ali naročati analitično delo o zelenih financah.«
II. Podnebne spremembe — pospeševanje razogljičenja po vsem svetu
»Sedem energetskih sistemov in sistemov rabe zemljišč, ki predstavljajo globalne emisije – energija, industrija, mobilnost, stavbe, kmetijstvo, gozdarstvo in druga raba zemljišč ter odpadki – bo treba vse preoblikovati, da bi dosegli neto ničelne emisije. Učinkoviti ukrepi za pospešitev razogljičenja vključujejo preusmeritev mešanice energije stran od fosilnih goriv in proti elektriki brez emisij in drugi viri energije z nizkimi emisijami, kot je vodik; prilagajanje industrijskih in kmetijskih procesov; povečanje energetske učinkovitosti in upravljanje povpraševanja po energiji; izkoriščanje krožnega gospodarstva; poraba manj emisijsko intenzivnega blaga; uvajanje tehnologije za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika; in izboljšanje ponorov tako dolgoživih kot kratkoživih toplogrednih plinov."
Za več informacij o tej temi, sledite tej povezavi.
III. Kaj bi se spremenilo pri prehodu Net Zero?
»Na podlagi tega scenarija ocenjujemo, da bi globalna poraba za fizična sredstva v tranziciji med letoma 275 in 2021 znašala približno 2050 bilijonov dolarjev ali v povprečju približno 7.5 odstotka BDP letno. Največje povečanje v deležu BDP bi bilo med letoma 2026 in 2030. To bi znatno vplivalo na povpraševanje. Na primer, proizvodnja avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem bi se sčasoma ustavila, saj bi se prodaja alternativ (na primer električnih vozil na baterije in električnih vozil na gorivne celice) povečala s 5 odstotkov prodaje novih avtomobilov leta 2020 na skoraj 100 odstotkov do leta 2050.
»Povpraševanje po energiji bi bilo leta 2050 več kot dvakrat večje od današnjega, medtem ko bi se proizvodnja vodika in biogoriv povečala za več kot desetkrat. Prehod bi lahko privedel do prerazporeditve dela, s približno 200 milijoni neposrednih in posrednih pridobljenih in 185 milijonov izgubljenih delovnih mest do leta 2050 – premiki, ki so opazni manj zaradi svoje velikosti kot zaradi svoje koncentrirane, neenakomerne in prerazporeditvene narave.«
Za več informacij o tej temi, sledite tej povezavi.
IV. Sektorji so neenakomerno izpostavljeni v prehodu Net Zero
»Vsi sektorji gospodarstva so izpostavljeni prehodu na neto nič, vendar so nekateri bolj izpostavljeni kot drugi. Sektorji z največjo stopnjo izpostavljenosti so tisti, ki neposredno oddajajo znatne količine toplogrednih plinov (na primer sektor energije s premogom in plinom) in tisti, ki prodajajo izdelke, ki oddajajo toplogredne pline (kot sta sektor fosilnih goriv in avtomobilski sektor). . V teh sektorjih je približno 20 odstotkov svetovnega BDP. Nadaljnjih 10 odstotkov BDP je v sektorjih z dobavno verigo z visokimi emisijami, kot je gradbeništvo.
»Vsak od najbolj izpostavljenih delov gospodarstva bo različno prizadet. Skupni stroški lastništva električnih vozil bi lahko bili do približno leta 2025 v večini regij nižji kot pri avtomobilih z motorjem ICE, čeprav bi se stroški proizvodnje jekla in cementa lahko povečali. Povečanje delovnih mest bi bilo v veliki meri povezano s prehodom na oblike proizvodnje z nizkimi emisijami, kot je proizvodnja energije iz obnovljivih virov. Izguba delovnih mest bi zlasti prizadela delavce v sektorjih, ki so intenzivni s fosilnimi gorivi ali kako drugače z intenzivnimi emisijami.«
Za več informacij o tej temi, sledite tej povezavi.
V. Kako bi se izpeljal prehod Net Zero
»Za dekarbonizacijo bi države z nižjimi dohodki in proizvajalci virov fosilnih goriv porabili več za fizična sredstva kot delež svojega BDP kot druge države – v primeru podsaharske Afrike, Latinske Amerike, Indije in drugih azijskih držav približno 1.5-krat oz. bolj kot razvita gospodarstva za podporo gospodarskemu razvoju in gradnjo nizkoogljične infrastrukture. Države v razvoju imajo tudi relativno večji delež delovnih mest, BDP in kapitala v sektorjih, ki bi bili najbolj izpostavljeni; primeri vključujejo Indijo, Bangladeš, Kenijo in Nigerijo. In države, kot je Indija, bi se prav tako soočile s povečanim fizičnim tveganjem zaradi podnebnih sprememb.
»Tudi učinki znotraj razvitih gospodarstev so lahko neenakomerni; na primer, več kot 10 odstotkov delovnih mest v 44 okrožjih ZDA je v pridobivanju in rafiniranju fosilnih goriv, proizvodnji energije iz fosilnih goriv in avtomobilski industriji. Hkrati bodo imele vse države možnosti za rast, od danosti naravnega kapitala, kot so sonce in gozdovi, do tehnoloških in človeških virov.«
Za več informacij o tej temi, sledite tej povezavi.
VI. Podnebne spremembe – Ukrepi za zainteresirane strani
»Ugotovitve te raziskave služijo kot jasen poziv k bolj premišljenemu in odločnemu ukrepanju, sprejetemu skrajno nujno, da zagotovimo bolj urejen prehod na neto ničelno vrednost do leta 2050. Gospodarstva in družbe bi se morala znatno prilagoditi neto ničelni prehod. Mnoge od teh je mogoče najbolje podpreti z usklajenimi ukrepi vlad, podjetij in ustanov, ki omogočajo.
»Izstopajo tri kategorije ukrepov: spodbujanje učinkovite prerazporeditve kapitala, obvladovanje sprememb povpraševanja in kratkoročnih povečanj stroškov na enoto ter vzpostavitev kompenzacijskih mehanizmov za obravnavo socialno-ekonomskih učinkov. Gospodarska preobrazba, ki je potrebna za dosego ničelnih neto emisij do leta 2050, bo ogromna po obsegu in zapletena pri izvedbi, vendar bi bili stroški in motnje, ki bi nastali zaradi bolj neurejenega prehoda, verjetno veliko večji, prehod pa bi preprečil nadaljnje kopičenje fizična tveganja.
»Pomembno je, da na prehod ne gledamo le kot na težaven; zahtevana gospodarska preobrazba ne bo le ustvarila takojšnjih gospodarskih priložnosti, ampak tudi odprla možnost a temeljito preoblikovalo svetovno gospodarstvo z nižjimi stroški energije in številnimi drugimi prednostmi (poudarek dodan). Na primer, izboljšani zdravstveni rezultati in izboljšano ohranjanje naravnega kapitala."
Za več informacij o tej temi, sledite tej povezavi.
Takeaway
V McKinseyjevem poročilu je veliko razkriti o podnebnih spremembah in prizadevali si bomo, da bi bili naši bralci o tej temi čim več obveščeni. Kar poročilo naredi, je jasno in nedvoumno navedeno, kaj bo potrebno za obravnavo posledic, ko svet postaja vse bolj vroč.
Glavna stvar je, da dlje ko čakamo, da začnemo, več bo to stalo. Želenje, da se to ne bi zgodilo, ali ogorčenje podnebnih znanstvenikov bo samo podaljšalo agonijo. Če, kot Lloyd's iz Londona nakazuje, da je najverjetnejši scenarij zelena hladna vojna – tista, ki odloži resno ukrepanje glede globalnega segrevanja – sami si bomo kopali grobove, tako figurativno kot dobesedno.
Cenite originalnost CleanTechnice? Razmislite, ali boste postali Član, podpornik, tehnik ali veleposlanik CleanTechnica - ali pokrovitelj naprej Patreon.
- 100
- 2020
- 2021
- 7
- O meni
- pospeši
- Račun
- računovodstvo
- čez
- Ukrep
- dejavnosti
- Naslov
- Popravki
- Oglaševanje
- nasveti
- Afrika
- Kmetijstvo
- vsi
- Amerika
- letno
- članek
- Sredstva
- avtomobilska
- povprečno
- Banke
- Osnova
- BEST
- najboljše prakse
- največji
- MOST
- izgradnjo
- podjetja
- klic
- Kapital
- ogljika
- avtomobili
- Centralne banke
- izziv
- spremenite
- krožno gospodarstvo
- cleantech
- Cleantech pogovor
- stranke
- Sprememba podnebja
- Premog
- Komisija
- skupnost
- kompleksna
- Gradbeništvo
- svetovanje
- se nadaljuje
- Korporacije
- stroški
- bi
- države
- ponudba
- zamude
- Povpraševanje
- uvajanja
- razvili
- razvoju
- Razvoj
- podvojila
- navzdol
- Gospodarska
- Gospodarstvo
- Učinkovito
- učinkovitosti
- Emisije
- energija
- energetske učinkovitosti
- okolje
- oceniti
- Primer
- Izmenjava
- izvedba
- Doživetja
- pridobivanje
- Obraz
- padavin
- financiranje
- finančna
- Finančni sektor
- Osredotočite
- Obrazci
- fosilna goriva
- gorivo
- Prihodnost
- GAS
- BDP
- Globalno
- Globalno gospodarstvo
- dogaja
- dobro
- blago
- Vlade
- zgrabi
- Zelen
- skupina
- Grow
- Rast
- Gost
- Zdravje
- Kako
- Kako
- HTTPS
- Človeški viri
- Človeštvo
- vodik
- ICE
- vpliv
- izvajali
- Pomembno
- Vključno
- prihodki
- Povečajte
- india
- industrijske
- Industrija
- Podatki
- Infrastruktura
- Institucije
- IT
- Job
- Delovna mesta
- Kenija
- dela
- Latinska Amerika
- vodi
- Mainstream
- upravljanje
- proizvodnja
- Prisotnost
- milijonov
- mobilnost
- več
- Najbolj
- in sicer
- Narava
- potrebna
- net
- mreža
- novice
- Nigerija
- številke
- odprite
- Odpre
- Priložnosti
- Priložnost
- Da
- Ostalo
- drugi
- drugače
- Patreon
- ljudje
- fizično
- Predvajaj
- Podcast
- politike
- moč
- napoved
- Procesi
- Proizvajalci
- proizvodnja
- Izdelki
- dobiček
- spodbujanje
- zagotavljajo
- bralci
- zmanjša
- poročilo
- Raziskave
- vir
- viri
- prihodki
- Tveganje
- upravljanje s tveganji
- prodaja
- Lestvica
- Znanstveniki
- sektor
- Sektorji
- vidi
- prodaja
- Storitve
- nastavite
- Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)
- Delnice
- pomemben
- Simulacija
- SIX
- Velikosti
- So
- socialna
- preživeti
- Poraba
- začel
- jeklo
- zaloge
- shranjevanje
- Storm
- sonce
- dobavi
- Napajalne verige
- podpora
- Podprti
- trajnostno
- sistem
- sistemi
- Pogovor
- davek
- Tehnologija
- Prihodnost
- svet
- skozi
- čas
- danes
- Toaletni
- Preoblikovanje
- Resnični stroški
- Universal
- us
- Vozila
- Poglej
- Volatilnost
- Počakaj
- vojna
- Spletna stran
- teden
- Kaj
- Kaj je
- v
- delo
- delal
- delavci
- svet
- svetu
- bi
- nič