Ali avstralska obrambna strategija temelji na zmotni predpostavki?

Ali avstralska obrambna strategija temelji na zmotni predpostavki? 

Časovni žig: 10. marec 2023 11
Izvorno vozlišče: 2005257

Koncept „vplivna projekcija” – opredeljena kot “sposobnost zadrževati nasprotnika v nevarnosti, veliko dlje od naše obale, v celotnem spektru sorazmernega odziva” – je postala tema povečanega zanimanja v avstralskem strateškem diskurzu, saj strokovnjaki čakajo na nadaljnje informacije od Obrambni strateški pregled. Toda ali koncept temelji na bistveno napačni predpostavki?

Ker si Avstralija prizadeva povečati svojosamozavest za razporeditev in zagotavljanje bojne moči z močnim materialom in izboljšano udarno zmogljivostjo – tudi na daljših razdaljah,« je vredno priznati, da bi obstoječi operativni koncepti za uporabo teh sistemov posegli v suverenost sosed. Preprosta domneva, da bodo države v regiji privolile v vdore, ki so del njenih pobud o povečani udarni zmogljivosti, bi lahko bila napaka.

Vendar se zdi, da strateška računica držav v bližnji regiji ni vključena v avstralsko dojemanje prihodnjega konflikta. Oblikovalci politik so večkrat izjavili, da je Canberra zavezana diplomaciji in obrambnim namenom, medtem ko Avstralija sledi strategiji, ki temelji na projekciji zunaj njenih obal. Na primer, podpredsednik vlade in obrambni minister Richard Marles, je to poudaril "Pravi namen pri razvoju naših vojaških zmogljivosti je prispevati h kolektivni varnosti naše regije." Toda ali je avstralsko strategijo dopolnilo jasno in popolno razumevanje zaznav, skrbi in namenov prizadetih regionalnih partnerjev?

Glede na ponavljajoče se izjave, da je Avstralija pregledna srednja sila, ki se je zavezala vlaganju v regionalna partnerstva, bi morala Canberra vedeti, da ne sme zanemariti suverenosti teh držav. Prav tako bi bila napaka pri avstralskem strateškem načrtovanju, če bi jih zavrnili v prizadevanju za odvračanje velikih sil. Vendar se zdi, da sta v zadnjih letih obe napaki postali del avstralske diplomatske in strateške DNK.

Na primer, tajnost, ki obkroža AUKUS (varnostni pakt Avstralije, Združenega kraljestva in ZDA), je postavila regionalne sile na zadnji nogi. Odražalo je nenehno pomanjkanje zaupanja v sosede in a kršitev svetovalnih norm ki opredeljujejo odnose Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Čeprav je bilo domnevno storjeno iz nuje, je odločitev, da se Indoneziji ne pošlje vnaprejšnjega obvestila, poslabšala odziv indonezijskih uradnikov, ki je iz poročanja medijev izvedel, da se je njihova največja soseda odločila postati ena od le peščice držav, ki ima podmornice na jedrski pogon.

Vam je ta članek všeč? Kliknite tukaj, če se želite naročiti za popoln dostop. Samo 5 $ na mesec.

Zdi se, da Avstralija potrebuje pogosta opozorila, da suverenost ni le privilegij večjih in srednjih sil, ampak velja za vse države, ne glede na njihovo velikost ali stanje. Videti je treba, ali bo nova vlada svoje prvotne trditve o novem pristopu do regije spremenila v smiselne spremembe politike.

Ne glede na eksplicitne, ponavljajoče se izjave o nasprotnem, še vedno velja – vsaj v javni razpravi – domneva, da bodo države v regiji podprle ukrepe proti agresorju v primeru sovražnosti. Kljub temu je za to stališče zelo malo očitnih dokazov Marlesov argument da "želimo zagotoviti, da se posvetujemo z našimi partnerji v regiji in po svetu, tako da obstaja razumevanje in nobenih presenečenj." Če bi se države v regiji sklicevale na nevtralnost, avstralski oblikovalci politik ne bi bili samo presenečeni, ampak ne bi imeli pojma o posledicah.

Dejansko obstaja nevarnost, da bo Avstralija vstopila v mati vseh strateških pretresov, če se nenadoma izkaže, da so temeljne geopolitične predpostavke, na katerih temelji njeno obrambno načrtovanje, napačne.

Medtem ko je sklicevanje na nevtralnost v sodobnih oboroženih spopadih relativno redko, pa njena sprejetost kot politično orodje ali kot vzvod za uravnoteženje moči ni. ASEAN že dolgo vodi politiko nevtralnost in nevmešavanje s pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji ter cono miru, svobode in nevtralnosti (ne glede na opozorila). Na konferenci leta 2020 singapurski premier izrecno navedeno da »azijske države ne želijo biti prisiljene izbirati med obema [Kitajsko in Združenimi državami]. Če bo katera koli [država] poskušala izsiliti takšno izbiro ... bosta začela konfrontacijo, ki bo trajala desetletja.« To mnenje so ob številnih priložnostih ponovili regionalni uradniki, na primer konec leta 2020 Indonezijski minister za zunanje zadeve.

Vendar pa Avstralija ostaja nepripravljena na posledice uporabe vplivne projekcije v situaciji, ko se države v regiji, potem ko so pretehtale svojo pogajalsko moč in tveganja pridružitve eni ali drugi koaliciji, odločijo za prehod z mirnodobnih izjav na aktivni status nevtralnosti. Dejansko lahko nevtralnost zajema širok spekter dejavnosti, od mirovnega operaterja do dobičkarja in vsega vmes.

Na nevtralnost se lahko sklicuje tako, da služi predvsem zunanji varnosti nevtralne države in se kaže kot zavračanje vpletenosti v oborožene ali politične konflikte med drugimi državami. Azijske države so namreč dolgoročne udeleženke gibanja neuvrščenih (NAM). NAM, ustanovljeno med hladno vojno, so oblikovale države, ki so bile odločene, da se ne bodo povezale z ali proti kateremu koli večjemu bloku sil in da bodo »ustvarile neodvisno pot v svetovni politiki, ki ne bi povzročila, da bi države članice postale pavšalke v bojih med glavnimi moči." Po vojni v Ukrajini in vzponu Kitajske so se ponovno pojavili pozivi k ponovno oživiti gibanje neuvrščenih.

V praktičnem smislu lahko manifestacije te drže, čeprav so ponujene na podlagi ločenosti od dinamike mednarodnega konflikta, dejansko pomembno vplivajo nanje. In za Avstralijo se lahko izkažejo za neugodne (celo škodljive) za njene varnostne načrte. Nov blok azijskih ali globalnih južnih držav, ki bi spremenil ravnotežje moči in ustvaril območje brez jedrskega orožja, bi lahko porušil strateške izračune glede projekcije moči v regiji.

Ta pristop je še bolj zaskrbljujoč, če pomislimo na tveganje, da bo nevtralnost jugovzhodne Azije vojskujočim se stranem lahko ponudila neenako prednost, bodisi naključno bodisi kot posledica pritiska. Država lahko razglasi svojo nevtralnost, vendar je prisiljena k tihi podpori določene sile. Tveganja, povezana s tovrstno ureditvijo, so precejšnja, od perfidnosti in vpliva na obveščevalne operacije in odzive ZN do omejevanja dostopa in uporabe držav kot postojank. Za Kitajsko jugovzhodna Azija ponuja podobno strateško vrednost, vendar tudi razglasitev oborožene nevtralnosti ne ogrozi njene varnosti. Namesto tega je bolj verjetno, da bo Kitajska tiho izkoristila sklicevanja na nevtralnost, kot pa jih ignorirala.

Glede na geografija kitajsko-ameriškega konflikta (zlasti tista, ki vključuje Avstralijo na njenem južnem boku), bi lahko zavrnitev dostopa ali pravic do preleta v jugovzhodni Aziji resno ogrozila zmogljivost ZDA in Avstralije za projektiranje, oskrbo in vzdrževanje operacij v prvi verigi otokov. Številni zgodovinski primeri dokazujejo potencialni vpliv; na primer, ko sta Turčija in Savdska Arabija zaprli svoje zračnega prostora za rakete med invazijo na Irak leta 2003. Nadalje, glede na to, da vplivna projekcija ne omejuje nujno domnevnih napotitev avstralskih obrambnih sil na avstralsko ozemlje, bi lahko zavrnitev v kratkem času škodovala zmožnosti Avstralije, da projicira moč v bistveno večji meri kot kitajske operacije.

To ne pomeni, da Kitajski ne bi škodilo tudi pošteno uveljavljeno stališče stroge nevtralnosti. Rusko-ukrajinska vojna je pokazala, da lahko pomorske zavarovalnice zavrnejo odškodnino plovilom, tudi če komercialni ladijski promet ni bil aktivno blokiran, in prekinejo trgovino. Resnost takšne grožnje poudarja dejstvo, da bo do leta 2016 približno 20 odstotkov svetovne pomorske trgovine (vključno s 60 odstotki kitajske trgovine) in več kot 70 odstotkov surove nafte prečkal Malaško ožino. Za primerjavo, v istem letu je Bospor, ki je zdaj prizadet zaradi konflikta v Ukrajini, predstavljal le 3 odstotke svetovnega tranzita nafte.

Vam je ta članek všeč? Kliknite tukaj, če se želite naročiti za popoln dostop. Samo 5 $ na mesec.

Pojem vplivne projekcije predpostavlja, da bodo države v regiji, če bi prišlo do konflikta, privolile v avstralske strateške načrte. Oblikovalci politik v Avstraliji so spet zadovoljni s svojimi predpostavkami glede strateških namenov regionalnih partnerjev. Ne glede na retoriko, avstralski predmeti visoke nacionalne varnosti še naprej temeljijo na pogledu onstran in ne znotraj Indo-Pacifika. Malo je niansirane analize strateškega računanja v regiji in prav gotovo nobenega diskurza o dinamiki nevtralnosti. Zdi se, da manjka niti natančen premislek o mehaniki privolitve.

Če države v regiji izberejo pot, ki na koncu onemogoči avstralske varnostne načrte, si lahko to vsaj delno povzročijo same. Morda bi bilo dobro, da bi Avstralija poiskala vplivno sodelovanje, preden išče vplivno projekcijo.

Časovni žig:

Več od Diplomat