Latvijski obrambni minister: Zanesljivost oskrbe lahko reši krize

Pomen zanesljivosti oskrbe je nujen predpogoj za premagovanje varnostnih kriz 21. stoletja. Varnost oskrbe sloni na treh glavnih stebrih: prvi, dostopnost nacionalne industrijske zmogljivosti; drugič, industrijsko čezmejno sodelovanje, zlasti zaradi soodvisnosti sodobnih gospodarstev; in tretjič, družbena pripravljenost sprejeti vojaško industrijo kot nujno postavko v celovitem obrambnem sistemu, ki je potreben za premagovanje kakršnih koli izzivov hibridnega ali tradicionalnega vojskovanja 21. stoletja.

Izzivi, povezani z zanesljivostjo oskrbe, so pritegnili pozornost strokovne in javne javnosti pandemije COVID-19in še naprej vplivajo na večino držav zaradi rusko invazijo na Ukrajino. Ta vojna na evropski celini je ponovno potrdila, da so vsi trije stebri zanesljivosti oskrbe ključni za reševanje kriz v številnih sektorjih politike – pa naj bo to zdravstvo ali notranja in zunanja globalna varnost.

Kar zadeva zunanjo varnost, vidim odvisnost od teh stebrov na naslednji način. Najprej je na vrsti razpoložljiva industrijska zmogljivost in nemotena razpoložljivost njenih rezultatov, vključno s kopičenjem surovin. Vojna v Ukrajini je pokazala, da zahodne demokracije niso pripravljene na obsežno konvencionalno vojno; pravzaprav ni pomembno, ali je vojno območje v celinski Evropi ali v katerem drugem delu sveta.

Prizadevanje za ustrezno donosnost naložbe in dobave »ravno ob pravem času« so odlična orodja za merjenje učinkovitosti v vsakem gospodarstvu. Toda izkazalo se je, da ne bi smeli biti 100-odstotno prenosljivi na obrambno industrijo; trenutno obstajajo ozka grla pri surovinah in sestavnih delih ter izzivi glede orodij in osebja za pospeševanje industrije, ki ovirajo prehod iz mirnodobne proizvodnje v vojno.

Nacionalne vlade in večnacionalne organizacije zdaj intenzivno delajo na kartiranju industrijskih baz in poskušajo poslati ustrezen signal povpraševanja za obrambno industrijo. Da bi zagotovili "jamstvo oskrbe", morajo obstajati dolgoročne zaveze.

Drugo je industrijsko čezmejno sodelovanje. Transatlantsko obrambno industrijo je treba združiti, saj so članice zgodovinsko povezane in delijo skupne vrednote. Člani industrije, ki so konkurenti v času miru, morajo postati partnerji v času vojne, saj se Nato in Evropska unija oddaljujeta od interoperabilnosti k zamenljivosti, kar vključuje tudi prenos tehnologije.

Latvija kot članica obeh organizacij to že počne. Naša industrija proizvaja brezpilotna letala, brezpilotna kopenska vozila in strelivo za osebno orožje ter preizkuša najnovejše tehnologije 5G v skladu s standardi Nata in EU, da zagotovi, da si vsi prizadevamo za enako kakovost in količino. Deljenje je skrbno in v globaliziranem svetu, ki se zdaj premika proti regionalizaciji, ki temelji na vrednosti, so obveznice in dobavne verige, ki si jih delimo, ključnega pomena.

Dober primer takšnega regionaliziranega pristopa je naš skupni program sistema oklepnih vozil s Finsko, Švedsko (obe so se končno pridružile Natu) in Nemčijo, kjer se in bo uporabljala skupna platforma s šestkolesnim pogonom.

Ta dva stebra tvorita osrednjo mobilizacijsko zmogljivost oboroženih sil – razvito, na vrednosti temelječo regionalizirano industrijo, ki lahko preklopi na vojno proizvodnjo in zagotovi zamenljive zmogljivosti, pripravljene za mobilizacijo in skupno uporabo za reševanje kriz.

Nenazadnje od treh stebrov je razumevanje celovite obrambe v vseh družbenih sektorjih – in zavedanje trenutnih varnostnih izzivov. Ena izmed mojih funkcij v vladi je podpredsednik vlade za celovito obrambo države. Moje odgovornosti so vključevale razvoj in izvajanje celovite nacionalne obrambe v Latviji v zadnjih štirih turbulentnih letih. S COVID-19 smo naredili domačo nalogo in se naučili, da tudi v demokracijah v času krize mora biti nekdo odgovoren.

Zdaj se veliko učimo od Ukrajine, tudi tega, kako uporabljajo celovit pristop pri obrambi svoje države pred agresorjem.

Ti izzivi in ​​lekcije, pridobljene med COVID-19 in od naših ukrajinskih partnerjev, nam kažejo pomen zmogljivosti za krizno upravljanje (vključno z zahtevo po zalogah surovin in virov), pa tudi potrebo, da so vlade ključni deležnik v obrambi. industrija.

Če dodam k citatu generala Omarja Bradleyja – da “amaterji govorijo o strategiji, profesionalci o logistiki” – pomemben je tudi čas. Res imamo močni organizaciji – Nato in EU –, ki sta se sposobni dosledno spopasti s temi vprašanji. Za uspeh sta potrebna samo politična volja in politični pogum.

Artis Pabriks je latvijski obrambni minister.

• Distribucija vsebine in PR s pomočjo SEO. Okrepite se še danes.
• Platoblockchain. Web3 Metaverse Intelligence. Razširjeno znanje. Dostopite tukaj.
• vir: https://www.defensenews.com/outlook/2022/12/05/latvias-defense-minister-the-security-of-supply-can-solve-crises/