Pandemija COVID-19 sili podjetja v sprejemanje pomembnih in včasih težkih odločitev. V sedanjem kontekstu se bodo podjetja morda morala dodatno zadolžiti ali poiskati nadaljnje lastniške naložbe, kar lahko ustvari priložnosti. Ob pogledu na proces odločanja v družbah skozi leče institucionalnega ali zasebnega kapitalskega vlagatelja ta bilten služi kot osvežitev v zvezi z dolžnostmi, odgovornostmi in obveznostmi imenovanih direktorjev in vlagateljev ter izpostavlja nekatere ključne vidike pogajanj o pravice do upravljanja glede na to, da so v zvezi z naložbami določene velikosti običajno, da so vlagatelji zastopani v upravnem odboru družb, v katere se vlaga.
Odločanje
Direktorji upravljajo ali nadzorujejo vodenje poslov in poslov družbe;[1] ob upoštevanju določb katerega koli soglasnega dogovora delničarjev, ki lahko v celoti ali delno omeji pooblastila direktorjev.[2]
V času vlaganja ali povečanja lastnega deleža v družbi imajo vlagatelji možnosti, ko gre za pravice upravljanja: (a) zahtevajo posebno pravico, da tak vlagatelj imenuje enega ali več direktorjev; (b) zahtevati pravico do imenovanja opazovalca v upravni odbor, ki bi v idealnem primeru imel dostop do vseh informacij, predloženih direktorjem; in/ali (c) pogajanja o "pravicah veta", in sicer o seznamu pomembnih ali temeljnih odločitev, ki lahko zahtevajo pozitivno soglasje delničarjev, ki predstavljajo določen minimalni delež delničarjev. Praksa je pogosto kombinacija zgoraj navedenega, odvisno od tega, ali vlagatelj prevzema manjšinski ali večinski delež v korporaciji. Druga možnost je, da delničarji omejijo vsa pooblastila direktorjev, kar matična družba najpogosteje uporablja za svoje hčerinske družbe v 100-odstotni lasti, da bi poenostavila proces odločanja v skupini.[3]
Vendar pa lahko zahteva, da morajo temeljne odločitve odobriti delničarji, prenese odgovornosti in obveznosti direktorjev na delničarje,[4] kar je lahko bil namen strank ali pa tudi ne. Poleg tega lahko dolžnosti in odgovornosti imenovanega direktorja do družbe povzročijo trenja z njegovim imenovanim delničarjem in družbo.
Prenos odgovornosti in obveznosti na delničarje
V primeru, da soglasni dogovor delničarjev omejuje vsa pooblastila direktorjev, se upoštevajo delničarji de facto direktorji in bodo prevzeli vse dolžnosti, odgovornosti in odgovornosti direktorjev, s posledico, da bodo vsi dejanski direktorji oproščeni takih dolžnosti, odgovornosti in obveznosti.[5] Direktorji dolgujejo fiduciarno dolžnost do korporacije, delničarji pa ne. Nasprotno pa morajo zaradi soglasnega dogovora delničarjev, ki omejuje pristojnosti direktorjev, delničarji spremeniti svojo paradigmo odločanja in delovati v interesu družbe.[6]
V pogostejšem scenariju, kjer samo »veti« ali temeljne odločitve zahtevajo odobritev delničarjev, lahko soglasni dogovor delničarjev povzroči delno omejitev pooblastil direktorjev. Vprašanja prenosa nalog, odgovornosti in odgovornosti direktorjev na delničarje pa sodna praksa ni dokončno dodelala. Da bi zmanjšali tveganje delničarjev, ki jih je treba upoštevati de facto direktorjev, je priporočljivo, da soglasni dogovor delničarjev jasno bodisi: (a) potrdi, da so pooblastila direktorjev omejena le delno in samo za zadeve, ki so v njem navedene, ali (b) zagotovi, da so posebne pravice do odobritve temeljnih odločitev poleg odločitvam, sprejetim na ravni upravnega odbora, in zanje veljajo zahteve veljavne zakonodaje.
Imenovani direktorji
Kot je bilo že omenjeno, je običajno, da so institucionalni in zasebni vlagatelji zastopani v upravnem odboru družbe, v katero vlagajo.
V Kanadi imajo vsi direktorji (vključno z imenovanimi direktorji) fiduciarno dolžnost do družbe in pri izvajanju te dolžnosti lahko upoštevajo deležnike. Direktorji se lahko odločijo tudi za maksimiranje vrednosti za delničarje, vendar le, če je to v interesu družbe.[7] Zato lahko imenovani direktorji povzročijo resne izzive pri upravljanju družbe, njenih direktorjev in delničarjev.
Konflikti interesa
"Lahko se zgodi, da korporativno življenje imenovanega direktorja, ki glasuje v nasprotju z interesi delničarja, ki ga je "imenoval", ne bo niti srečno niti dolgo."[8]
Pri razmišljanju o manjšinski naložbi bi se morali vlagatelji vprašati, ali dejansko obstaja potreba po zastopanju v upravnem odboru in ali bi zadostovale pravice delničarjev do odobritve nekaterih temeljnih odločitev in/ali pravica do opazovalca.[9]
Imenovani direktor se zlahka znajde v navzkrižju interesov, ko se interesi njegovega imenovanega delničarja razlikujejo od interesov družbe, v katero se vlaga. V kontekstu nedavne svetovne pandemije obstaja veliko primerov, kjer se to lahko pojavi, ko podjetja iščejo alternativno financiranje ali druge operativne odločitve, ki morda niso v skladu z naložbeno tezo nominiranih delničarjev.
Nasprotje interesov lahko izhaja iz identitete direktorja in/ali iz razmerja med imenovanim direktorjem in imenovanim delničarjem. Na primer, imenovani direktor je lahko direktor, uradnik ali uslužbenec predlaganega delničarja. V tem scenariju ima takšen direktor nasprotujoče si dolžnosti zvestobe družbi in nominiranemu delničarju, kar ga lahko postavi v zelo težaven položaj v zvezi z odločanjem na ravni upravnega odbora.
Ne pozabite, da mora imenovani direktor delovati v interesu družbe, v katero se vlaga. Pri izpolnjevanju te dolžnosti mora pozitivno uporabiti svoj um, da oceni, kakšni so interesi družbe, in izvaja neodvisno presojo.[10] Na primer, imenovani direktor se ne more vnaprej dogovoriti, da bo deloval po navodilih nominiranega delničarja, prav tako imenovani delničar ne more imeti pravice veta na odločitve imenovanega direktorja.[11] Kljub temu se lahko imenovani direktor posvetuje s svojim nominiranim delničarjem o vodenju poslov družbe, v katero se vlaga, dokler je svoboden in neodvisen pri odločanju v interesu družbe. Pri tem lahko obveznost imenovanega direktorja vključuje dolžnost, da svojemu imenovanemu delničarju pove, da zahtevano ukrepanje ni – po mnenju imenovanega direktorja – v interesu družbe.[12]
Drugo možno navzkrižje interesov se lahko pojavi, ko je osebni interes direktorja v nasprotju z interesom družbe. Ob soočenju z navzkrižjem interesov najboljša praksa narekuje, da mora direktor razkriti navzkrižje ali morebitno navzkrižje interesov na seji upravnega odbora, tako razkritje zabeležiti v zapisnik seje in se v izjemnih okoliščinah umakniti iz glasovanja na seji oz. odstopi od takega srečanja.[13]
Zaupna informacija
Zapisniki sestankov upravnega odbora in informacije, ki jih družba posreduje svojim direktorjem, so zaupne informacije družbe, ki jih imenovani direktor ne more deliti s svojim imenovanim delničarjem. Delničar, ki želi imeti dostop do zaupnih informacij družbe, mora pogodbeno zahtevati take informacije posebej v sporazumu z družbo, kot je soglasni dogovor delničarjev. Delničar lahko pridobi takšne informacije tudi od opazovalca, ki ga ima pravico imenovati, če ima ta opazovalec pogodbeno pravico do prejemanja takšnih zaupnih informacij in mu pogodba o zaupnosti ne preprečuje, da bi delil takšne informacije z delničarjem.
zaključek
Ena velikost ne ustreza vsem. Preden se pogajajo o pravicah upravljanja, morajo institucionalni vlagatelji in vlagatelji zasebnega kapitala oceniti in določiti svoje cilje in cilje za določeno naložbo. V primeru, da imenovane direktorje imenuje delničar, je pomembno, da se vsi direktorji spomnijo svojih dolžnosti, da delujejo v interesu družbe, v katero se vlaga, in ne njenih imenovanih delničarjev. Čeprav je to lahko včasih težko, se je bistveno izogniti trditvam, da imenovani direktor ni izpolnil svojih dolžnosti.
[1] Kanadski zakon o gospodarskih družbah, RSC, 1985, c. C-44, s. 102(1).
[2] CBCA, Supra opomba 1, s. 146(1).
[3] Izjava edinega delničarja ima lahko tudi pomanjkljivost, ker se interesi matične družbe in delujočih odvisnih družb morda ne bodo vedno zbližali. Poglej tudi infra, opomba 6.
[4] CBCA, Supra opomba 1, s. 146(5).
[5] CBCA, Supra opomba 1, s. 146(5).
[6] To še posebej velja, če ima zadevni delničar večinski delež v družbi. glej Deluce Holdings c. Air Canada, [1992] 12 ALI (3d) 131 (Gen. Div.).
[7] Peoples Department Stores Inc. (skrbnik) proti Wise, [2004] 3 SCR 461, 2004 SCC 68; BCE Inc. proti imetnikom obveznic iz leta 1976, [2008] 3 SCR 560, 2008 SCC 69.
[8] 820099 Ontario Inc. proti Harold E. Ballard Ltd., [1991] UL ŠT. 266.
[9] Dokler takega opazovalca ne de facto obnaša kot režiser.
[10] Boulting et al. proti Združenju kinematografskih, televizijskih in sorodnih tehnikov, [1963] 2 QB 606 (CA) citirano v Centralna banka Ekvadorja proti Conticorp SA, [2015] UKPC 11.
[11] Hawkes proti Cuddy, [2009] EWCA Civ 291.
[12] 820099 Ontario Inc. proti Harold E. Ballard Ltd., Supra opomba 8; PWA Corp. c. Gemini Group Automated Distribution Systems Inc., (1993) 103 DLR (4th) 609 (Ont. CA).
[13] Glej tudi CBCA, Supra opomba 1, s. 120.
Uporabite spletno HTML pretvornik za enostavno sestavljanje vsebine za vaše spletno mesto.
Vir: https://www.mccarthy.ca/en/insights/blogs/canadian-ma-perspectives/nominee-director-dilemma
- 3d
- dostop
- Račun
- Ukrep
- Dodatne
- Sporazum
- Avtomatizirano
- Banka
- BEST
- svet
- uprava
- poslovni
- podjetja
- Kanada
- Vzrok
- spremenite
- Skupno
- konflikt
- Soglasje
- vsebina
- telo
- Korporacije
- Covid-19
- Pandemija COVID-19
- Trenutna
- DID
- Direktor
- pravičnost
- Event
- Vaja
- fit
- Za vlagatelje
- brezplačno
- Gemini
- Globalno
- globalna pandemija
- upravljanje
- skupina
- HTTPS
- identiteta
- Inc
- Vključno
- Podatki
- Institucionalna
- namen
- obresti
- naložbe
- naložbe
- Investitor
- Vlagatelji
- IT
- Ključne
- zakon
- Zakoni
- Stopnja
- vrstica
- Seznam
- Long
- Zvestoba
- Večina
- Izdelava
- upravljanje
- Zadeve
- sestanki
- Manjšina
- in sicer
- Častnik
- na spletu
- Ontario
- deluje
- Možnost
- možnosti
- Da
- Ostalo
- Pandemija
- paradigma
- zasebna
- Zahteve
- Tveganje
- deli
- delničarja
- Velikosti
- So
- delež
- trgovine
- predložen
- sistemi
- televizija
- čas
- vrednost
- Poglej
- Glasovanje
- Spletna stran
- WHO
- v