Intellectual Property As A Catalyst: Promoting Inclusiveness, Empowerment, And Development

Ponovno objavil Platon

Spremljevalci: 0

UVOD

"Prihodnost naroda je v veliki meri odvisna od učinkovitosti industrije, učinkovitost industrije pa je v veliki meri odvisna od zaščite intelektualne lastnine."[1]

Pravice intelektualne lastnine (v nadaljevanju, imenovano IPR), priznana v Člen 15 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (ICESCR) kot pravico vsakogar, da "je upravičen do zaščite moralnih in materialnih interesov, ki izhajajo iz katerega koli znanstvenega, literarnega ali umetniškega dela, katerega avtor je."[2]

Intelektualna lastnina (v nadaljevanju, imenovan IP) služi kot močno orodje za spodbujanje vključevanja in opolnomočenja, s čimer posameznikom in skupnostim omogoča, da zaščitijo svoje stvaritve, ideje in tradicionalno znanje. Je eno najpomembnejših sredstev velikih podjetij, saj lahko samo z licenciranjem patentov ustvari več kot sto milijard dolarjev prihodkov na leto. Več milijard dolarjev vredna filmska, snemalna, založniška in programska industrija ne bi uspevale brez zaščite avtorskih pravic.[3] Poleg tega so geografske označbe bistveni instrumenti za olajšanje naložb v visokokakovostne proizvode in tržne niše ter spodbujanje lokalne trgovine in razvoja. V tem članku se poglobimo v potencial in možnosti intelektualne lastnine kot katalizatorja za spodbujanje vključevanja, opolnomočenja in razvoja.

RAZMERJE MED INTELEKTUALNO LASTNINO IN RAZVOJEM

Razvoj je obsežen koncept, ki ga je treba opredeliti, vendar ga je pomembno razumeti, saj je med ključnimi cilji globalnih in številnih domačih sistemov intelektualne lastnine.

"Ko so inovacije, ustvarjalnost in poslovanje vključujoči ter sprejemajo nove ideje in perspektive, imamo vsi koristi."[4]

Obstajajo teorije o razvoju, oblikovane zlasti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki kažejo, da je sistem zaščite intelektualne lastnine nujen del evolucije držav od »nerazvitih« do »razvitih«.[5] V zadnjem času gospodarska rast ni bila cenjena zaradi nje same, ampak zaradi spodbujanja človekove svobode. Strokovnjaki, kot je Nobelov nagrajenec za ekonomijo Amartya Sen[6], priznana filozofinja Martha Nussbaum[7] in drugi so to poimenovali "pristop zmožnosti” razvoju. Gospodarska rast lahko ljudem zagotovi več denarja in posledično več svobode pri odločanju. Vendar je ta svoboda nesmiselna brez zmožnosti uživanja dobro zdravje, prehranska varnost, čisto okolje, kakovostno izobraževanje, živahna umetnost, in kulture. Intelektualna lastnina je tako ali drugače povezana z vsemi temi bistvenimi stvarmi.[8]

Ob priznavanju povezave med intelektualno lastnino in razvojem je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) sprejela razvojno agendo, ki vsebuje 45 priporočil.[9] Ker intelektualna lastnina spodbuja inovativnost in ustvarjalnost, prispeva h kulturnemu in gospodarskemu razvoju družbe. Intelektualna lastnina je subtilno orodje, ki npr.

(i) spodbuja izumitelje, avtorje in umetnike;

(ii) prinaša trajnost v cikel raziskav in razvoja;

(iii) zagotavlja zaščito podjetjem pred nepooblaščeno uporabo njihovega dobrega imena; in

(iv) prispevati k zmanjševanju revščine obrtnikov, ki so pooblaščeni uporabniki lokalne geografske označbe.

IZBOLJŠAVE V UPRAVLJANJU IN UČINKOVITOSTI IP

Leta 2016 je Indija uvedla svojo prvo nacionalno politiko pravic intelektualne lastnine, s čimer je priznala pomembno vlogo pravic intelektualne lastnine (IPR) v sodobnem gospodarstvu.

Vložitev vlog za zaščito različnih pravic intelektualne lastnine (IPR) v uradih za intelektualno lastnino pod upravnim nadzorom Generalnega nadzornika patentov, modelov in blagovnih znamk (CGPDTM) z leti kaže stalno rast. V skladu z letnim poročilom (2021–22), ki ga je izdal Urad generalnega nadzornika za patente, modele in blagovne znamke (CGPDTM), so izboljšanje administracije IP, digitalne reforme in prenova postopkov IP povzročile izboljšano učinkovitost. Ta prizadevanja so privedla do zmanjšanja čakanja in višje stopnje odlaganja aplikacij IP. V letu poročanja se je vložitev patentnih prijav povečala za 13.57 %, prijav modelov za 59.38 % in prijav avtorskih pravic za 26.74 %.[10]

VAROVANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA S PIL: VISOKI STROŠKI IN ZDRAVILA, KI REŠUJEJO ŽIVLJENJA

Indijski patentni urad je podelil prvo obvezno licenco v državi[11] podjetju Natco Pharma s sedežem v Hyderabadu za proizvodnjo generične različice Bayerjevega Nexavarja (sorafenib tozilat), ključnega zdravila za zdravljenje raka ledvic in jeter. Ustanovljena je bila v družbi Bayer Corporation Vs. Union of India in drugi [12] trdijo, da je le 2 % populacije bolnikov z rakom imelo enostaven dostop do zdravila in da je zdravilo Bayer prodajal po pretirani ceni 2.8 lakh INR za mesečno zdravljenje.

Na podoben način je razsodba Častnega vrhovnega sodišča v zadevi Novartis[13] povzročila globalne valove.[14] Leta 2006 je Novartis prijavil patent za zdravilo proti raku Glivec (imatinib) v Indiji, ki je zahteval izključne pravice za proizvodnjo in prodajo zdravila, vendar je indijski patent zavrnil prijavo s sklicevanjem na razdelek 3(d) indijskega zakona o patentih. Zadeva je na koncu prispela do indijskega vrhovnega sodišča in v prelomni sodbi leta 2013 je sodišče potrdilo zavrnitev Novartisove patentne prijave. Odločitev sodišča je temeljila na njegovi razlagi razdelka 3(d) in njegovi zavezanosti spodbujanju dostopa do cenovno dostopnih zdravil za indijsko prebivalstvo, kar je izpostavilo pomembna vprašanja ne le za indijski patentni režim, ampak tudi za njene socialno-ekonomske potrebe.[15]

ŽENSKE IN IP: POSPEŠEVANJE INOVACIJE IN USTVARJALNOSTI

Razlika med spoloma na področju intelektualne lastnine (IP) je resničen problem; samo okoli 16 % patentnih prijav, vloženih v okviru pogodbe WIPO o sodelovanju na področju patentov (PCT), je od žensk, zaradi česar nešteto briljantnih umov in njihovih idej ostane neizkoriščenih.[16] Kljub razsežnosti izziva so znaki napredka. Na primer, Frances H. Arnold je leta 2018 prejela Nobelovo nagrado za kemijo za svoje delo na področju usmerjenega razvoja encimov. Njene raziskave so prispevale k napredku v zeleni kemiji in razvoju bolj trajnostnih procesov. Njene raziskave o usmerjenem razvoju encimov so vodile do prelomnih odkritij v biotehnologiji. Encimi, ustvarjeni s to tehniko, so nadomestili strupene kemikalije v mnogih industrijskih procesih.[17] Carolyn R. Bertozzi je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj kemije klikov in biortogonalne kemije.[18] Nato Anuradha Acharya, ustanovitelj in izvršni direktor Mapmygenome, biotehnološkega podjetja. Podjetje je pridobilo patente za različna genetska testiranja in personalizirane medicinske tehnologije.[19]

Ti primeri dokazujejo pomembno vlogo pravic intelektualne lastnine pri spodbujanju znanstvenih inovacij, spodbujanju žensk v znanosti in postavljanju precedensa za bodoče raziskovalce, ki jih spodbujajo k iskanju inovativnih rešitev za globalne izzive z zagotovilom, da bodo njihova odkritja zaščitena in priznana. Družbeni vpliv teh tehnologij je lahko daljnosežen in prispeva k izboljšavam zdravstvene oskrbe, spremljanju okolja in še več.

Pred kratkim so pod vodstvom Light Years IP, neprofitne organizacije s sedežem v Washingtonu, ženske proizvajalke karitejevo maslo v Sudanu in Ugandi opravili usposabljanje za razumevanje pomena strategij intelektualne lastnine. Proizvajalkama sta pomagali pri ustanovitvi zadruge Nilotica Shea v lasti žensk (WONS) in lastne maloprodajne znamke. Namesto da bi sprejele neugodne ponudbe večjih kozmetičnih podjetij, imajo ženske zdaj možnost lastiti svojo blagovno znamko in prevzeti nadzor nad distribucijo. Glede na spletno stran Light Years IP bodo te ženske zaslužile od 25 do 100 dolarjev na kilogram, namesto da bi sprejele nizko ponudbo 6 dolarjev na kilogram.

SPODBUJANJE VKLJUČENOSTI IN OPOLNOMOČITEV PREKO PRAV intelektualne lastnine: PRIMER PADMANOVEGA STROJA ZA HIGIJSKE VLOŽKE

Še en primer, kako je mogoče intelektualno lastnino uporabiti za spodbujanje vključenosti, lahko vidimo v primeru Arunachalama Murugananthama, popularno znanega kot Padman. Odločil se je ustvariti nizkocenovni higienski vložek. Murugananthamov stroj za izdelavo blazinic je zasnovan tako, da je uporabniku prijazen in omogoča uporabo tudi neizobraženim posameznikom. Njegov izum je revolucioniral industrijo menstrualne higiene, zlasti v Bharatu, in prinesel pozitivne družbene spremembe, ekonomsko opolnomočenje in večji dostop do higienskih izdelkov za ženske.[20] Tako si lahko z zaščito okolju prijaznih tehnologij izumitelji in podjetja povrnejo svoje naložbe in dobiček od svojih prizadevanj. To jih motivira, da nadaljujejo z iskanjem trajnostnih rešitev, napredkom in izboljšavami pri ohranjanju okolja.

IPR: VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OPOLNOMOČITEV PODEŽELSKIH SKUPNOSTI

Indija je adobe z edinstveno kulturno dediščino avtohtonih dobrin z izrazitimi značilnostmi. Geografska označba (v nadaljevanju, imenovana geografska označba) zagotavlja, da so lokalno proizvedeni izdelki, ki izvirajo iz določenih regij, zaščiteni pred komercialnim izkoriščanjem s strani proizvajalcev, ki ne pripadajo temu določenemu geografskemu območju. geografske označbe pogosto ščitijo izdelke, ki jih tradicionalno proizvajajo podeželske in marginalizirane skupnosti. S pridobitvijo zaščite geografske označbe lahko skupnosti zaščitijo svoje tradicionalne prakse in razširijo svoje znanje na prihodnje generacije. To je bil tudi cilj sprejetja Zakona o geografski označbi blaga (registracija in zaščita) iz leta 1999.[21] Na primer, Darjeeling čaj je opazil petkratno zvišanje domače cene, potem ko je dobil oznako GI. Podobno je cena Basmati riž in Thanjavur slika tudi podvojila. Potem ko je bila oznaka GI dodeljena Nagpurske pomaranče, se je število kmetov, ki jih gojijo, skoraj podvojilo. Obstaja n število izdelkov, katerih cena se je zvišala po pridobitvi oznake GI, kot je Puneri Pagdi iz Pune, Maharashtra; riž basmati iz Indije; Parmigiano-Reggiano italijanski sir, Goan indijski oreščki, in tako naprej

Tako lahko sklepamo, da so geografske označbe opolnomočile Indijo v smislu pravic intelektualne lastnine z zagotavljanjem gospodarskih priložnosti, ohranjanjem tradicionalnega znanja, krepitvijo tržne prepoznavnosti in opolnomočenjem podeželskih skupnosti.

ZAKLJUČEK

Članek poudarja ključno vlogo pravic intelektualne lastnine (IPR) pri spodbujanju vključevanja, opolnomočenja in razvoja v različnih sektorjih. Primeri obveznega licenciranja za zdravila, ki rešujejo življenja, vloga žensk v znanosti in inovacijah ter zaščita kulturne dediščine z geografskimi označbami prikazujejo praktične posledice intelektualne lastnine v realnih scenarijih.

Ti primeri ponazarjajo, kako je imelo indijsko sodstvo ključno vlogo pri oblikovanju in vzpostavljanju ravnotežja med zakonom o pravicah intelektualne lastnine in javnim interesom. S spodbujanjem dostopa do cenovno dostopnih zdravil in poštene konkurence so ti precedensi prispevali h krepitvi vloge v različnih sektorjih, vključno z zdravstvenim varstvom, tehnologijo in proizvodnjo. Iz teh uspešnih primerov lahko pridobimo vpogled in razmišljamo o tem, kako lahko delimo strategije in znanje o pravu intelektualne lastnine s posamezniki in skupnostmi na splošno ter jim pomagamo sodelovati na trgu.

Vendar so nekatere skupine še vedno premalo zastopane na številnih področjih uporabe intelektualne lastnine. Njihov inovativni potencial je premalo izkoriščen, ko potrebujemo najširši možni nabor talentov za reševanje perečih problemov, s katerimi se sooča človeštvo.[22] Pravice intelektualne lastnine ne bi smele biti omejene le na privilegiran del, temveč bi morale biti dostopne vsem, ne glede na socialno-ekonomski status ali geografsko lokacijo.

Države v razvoju, kot je Indija, morajo ponovno preučiti te zakone o intelektualni lastnini, da bi zagotovile, da jim takšni zakoni dejansko pomagajo in ne ovirajo njihovega socialnega in gospodarskega razvoja, da imajo koristi ne le lastniki intelektualne lastnine, temveč tudi uporabniki in javnost. S ponovnim vrednotenjem zakonov o intelektualni lastnini lahko optimiziramo prednosti zaščite intelektualne lastnine, hkrati pa zagotovimo, da služi našim lastnim razvojnim ciljem in da se ustvari ravnovesje pri spodbujanju inovacij, zaščiti socialno-ekonomskih pravic družbe in varovanju okoljskih interesov. Za usmerjanje in izkoriščanje vseh prednosti intelektualne lastnine je ključnega pomena, da vlade, mednarodne organizacije, podjetja in zainteresirane strani sodelujejo pri ustvarjanju omogočitvenega okvira, ki podpira inovacije, ustvarjalnost ter ohranjanje tradicije in kulture.

Skratka, prihodnost vsebuje vse odgovore in celoten potencial intelektualne lastnine kot katalizatorja za spodbujanje vključevanja, opolnomočenja in razvoja je mogoče uresničiti s skupnimi akcijami.

[1] Rockwell Graphic Systems, Inc. proti DEV Industries, 925 F.2d 174, 180 (7. okr. 1991).

[2] Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, odprt za podpis 16. decembra 1966, 993 UNTS 3 (začel veljati 3. januarja 1976), člen 15.

[3]Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). "Kaj je intelektualna lastnina?", str. 3, dostopno na http://www.wipo.inta/edocs/pubdocs/en/intproperty/450/wipo pub 450.pdf (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[4] Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je na voljo na https://www.wipo.int/ip-outreach/en/ipday/2023/story.html (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[5] Glej Ruth L. Gana (Okediji), 'Mit o razvoju, napredek pravic: človekove pravice do intelektualne lastnine in razvoja' (1996) 18 Law and Policy Law Journal 315, 331.

[6] Amartya Sen, Razvoj kot svoboda (Univerza Oxford, 1999) 35.

[7] Margaret Chon, "Intelektualna lastnina od spodaj: avtorska pravica in zmožnost izobraževanja" (2007) 40 University California Davis Law Review, 803; 818, citiranje Marthe C. Nussbaum, 'Zmogljivosti in človekove pravice' (1997) 66 Fordham Law Review 273, 287.

[8] Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je na voljo na https://welc.wipo.int/lms/pluginfile.php/3162848/mod_resource/content/7/DL101-Module12-IP%20and%20Development.pdf (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[9] Glej razvojno agendo za WIPO, World Intell. Prop. Org., dostopno na http://www.wipo.int/ip-development/en/agenda/ (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[10] Intelektualna lastnina Indija, Letno poročilo 2021-2022 na voljo https://ipindia.gov.in/writereaddata/Portal/Images/pdf/Final_Annual_Report_Eng_for_Net.pdf (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[11] Obvezno licenciranje je koncept v zakonu o intelektualni lastnini, ki dovoljuje vladi, da podeli licence za proizvodnjo ali uporabo patentiranega izuma brez dovoljenja imetnika patenta. V bistvu se izvaja za zagotovitev dostopa do bistvenega blaga ali storitev, zlasti v primerih, ko lahko cena ali dobava imetnika patenta ovira dostopnost.

[12] Bayer Corporation proti Natco Pharma Ltd., Odredba št. 45/2013 (Pritožbeni odbor za intelektualno lastnino, Chennai)

[13] Novartis AG proti Uniji Indije, (2013) 6 SCC 1.

[14] The New York Times, uredniški odbor, "Odločitev indijskega Novartisa", 4. 2013. XNUMX, dostopno na http://www.nytimes.com/2013/04/05/opinion/the-supreme-court-in-india-clarifies-law-innovartis-decision.html (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[15] Sudip Chaudhuri, 'Širše posledice sodbe Novartis-Glivec' (2013) 48(17) Ekonomsko-politični tednik 10.

[16] Skupaj zmoremo: pristopi k krepitvi vloge žensk v IP na voljo https://www.wipo.int/wipo_magazine_digital/en/2023/article_0005.html (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[17] Nobelove nagrade za ženske na voljohttps://www.nobelprize.org/prizes/lists/nobel-prize-awarded-women/ (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[18] Nobelove nagrade za ženske na voljohttps://www.nobelprize.org/prizes/lists/nobel-prize-awarded-women/ (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[19] Anuradha Acharya – ustanovitelj in izvršni direktor Mapmygenome & Ocimum Bio Solutions na voljo https://sugermint.com/anuradha-acharya/ (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[20] BusinessLine, The Hindu, Tina Edwin, Allan Lasrado, »Zgodba o obdobju: Kako je Padman Muruganantham Arunachalam napisal scenarij za higiensko revolucijo« 08. maj 2023, na voljo na https://www.thehindubusinessline.com/blchangemakers/period-story-how-padman-muruganantham-arunachalam-scripted-a-hygiene-revolution/article62222233.ece (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).

[21] Gautami Govindrajan & Madhav Kapoor, "Zakaj je potrebna prenova zaščite geografskih označb v Indiji" (2019) 8(1) Pravni pregled NLIU 22, 24.

[22] Intelektualna lastnina, spol in raznolikost, na voljo https://www.wipo.int/women-and-ip/en/ (Nazadnje obiskano 16. julija 2023).